Izkušeni veterani smo planinsko leto začeli z raziskovanjem nam bližnjega Polhograjskega hribovja od vasi Sora do Gont. Začeli smo pod cerkvijo sv Štefana in nadaljevali po kar dobro se vzpenjajoči cesti. Prijazen domač pohodnik nam je zaradi pomrznjenosti odsvetoval hojo po pešpoti. Ker nas je cesta odpeljala stran od prvega cilja, Homa, smo odšli tako direktno na Osovnik ali Osolnik, kakor ga kdo pač imenuje. Za domačine je vsekakor Osovnik. Ko smo ob znamenju zavili na zelo strmo pešpot smo morali zelo paziti in se močno upirati na pohodne palice, da smo po pomrznjeni poti varno prispeli na 857 m visoki vrh, ki ga obeležuje cerkev sv Mohorja in Fortunata. Nadaljevali smo proti Mihelčičevem domu na Govejku. Sprva smo hodili navzdol, ko pa se je pot obrnila navkreber in smo prišli na senčno stran pod Gontarsko planino je pot postala snežena. Skozi redek gozd smo gledali na drugo stran proti sv Jakobu in Katarini. V lepo urejenem domu na Govejku smo bili toplo sprejeti. Nismo se predolgo zadrževali v njem. Potrebno se je bilo zopet povzpeti, tokrat na greben Igale. Trojica se nas je odločila osvojiti Vrh Gontarske planine, 894 m, ki se je na koncu izkazal za najvišje osvojeni vrh na naši poti. Ostali so nadaljevali proti Gontam. Žal okoliščine niso dopuščale, da bi šli še na Tošč, ker je bilo enostavno preveč pomrznjeno.
Za več slik pritisnite povezavo : Osovnik