V jeseni, ko se narava pripravlja na počitek, se pokaže v najlepših barvah. S PD smo v nedeljo, 27.10.2019 odšli na Macesnovec, ki že v svojem imenu pove česa ima v izobilju.
Za pohod smo si izbrali zadnji res topel sončen dan v dolgem »babjem« poletju. Zgodaj smo se pripeljali v dolino Kot. Šli smo v smeri, ki smo jo predhodno že poznali. Navkljub vsemu smo bili presenečeni nad spolzko, kar zahtevno potjo do studenčka, kjer smo zavili na nemarkirano pot pod steno Dimnikov. Počasi se po melišču dvignemo čisto pod steno, eni si nadenemo čelade, potem pa ob steni skozi redek macesnov gozd. Macesni so na našo žalost že izgubili svoj najlepši sijaj. Od daleč so lepši kot od blizu. Strmina ne popušča. Vse več je borovcev in počasi prilezemo na vrh. Macesnovec 1926 m. Presenečeni nad lepimi razgledi in nad številom obiskovalcev. Ker smo bili precej zgodaj, smo si privoščili dolgo »martinčkanje« in uživali.
Pohod smo tradicionalno zaključili pri Aljažu. Nekako smo za letos zaključili s hojo po visokogorju. Letni čas narekuje raziskovanje in osvajanje nižjih gora, kjer prav tako ne manjka lepote in zanimivosti. V dobri planinski družbi nam ne bo dolgčas. BoMa
Klik na fotografije z Macesnovca
Začetek v strugi potoka v Kotu 
