Še zadnjič letos smo se podali v Kamniško Savinjske Alpe. Začeli smo v Logarski dolini pri Domu planincev. Takoj smo zagrizli v hudo strmino, po z listjem posuti poti. Gozd se je že pobarval v prekrasni jesenski paleti barv. Po eni uri je strmina popustila, preidemo na travnato pobočje in že je pred nami Koča na Klemenči jami. Ne moremo mimo zvončka želja, da nebi pozvonili. Si malo odpočijemo, Zlatko pregleda karto in zopet v hrib. Obiščemo najdebelejši slovenski macesen. Po uri hoje pridemo na razpotje, koder se usmerimo proti 2083 m visoki Krofički. Pot postaja vse bolj pregledna in vse bolj porasla z grmičevjem. Narava nas še vedno razvaja s svojimi lepimi barvam, tako da kar pozabimo, da si je treba nadeti čelade in začeti previdneje hoditi po bolj izpostavljenem terenu. V pomoč so nam klini in jeklenica. Uzremo tudi naš vrh, ki pa se sramežljivo skriva v meglicah. A ni ovir, da nebi vsi prišli nanj. Malo smo pogrešali razglede, a ko se je za več krajših hipov odprlo, je bilo super. Posebno zanimiva za nas sta bila Ojstrica in Velika Zelenica, s katere smo Krofičko opazovali letos junija, v ozadju pa Rinke, Turska gora, …….
