V juliju in začetku avgusta načrtovanega obiska Kamniških Alp ni bilo zaradi prehude vročine, oziroma zaradi nezadostnega števila prijavljenih odpovedano. Navzlic vsemu je mala postava PD povezala predvidene pohode in odšla na raziskovanje vrhov od Rink do Kočen. Začeli smo trije v ponedeljek popoldne, 3.8. v Ravenski Kočni, pri spodnji postaji pogorele tovorne žičnice na Ledine, kjer se je izkazalo, da greva na pot le Rudi in jaz, Marijan. Malo sva premišljala, potem pa sva odšla po »lovski« poti do Kranjske koče na Ledinah, kjer sva prespala. Pot do koče je bila zaradi sopare in zelo težkih nahrbtnikov kar težka.
Drugi dan zjutraj sva se podala proti Jezerskemu sedlu in malo pod njim zavila v smer Koroške Rinke. Tu sva pospravila palice in si nadela čelade, ter počasi lezla proti vrhu. Ta dan sva bila prva na vrhu Križa 2433 m. V razmaku desetih minut sva dobila družbo pohodnikov, ki so se nama pridružili in so vrh osvojili vsak s svoje smeri. Na drugo stran sva se spustila do dolinice in hitro nazaj povzpela na Kranjsko Rinko 2453 m. Od tu je bil prečudovit pogled proti Skuti, le ljudje na nje so bili nekam majhni. Če sva bila že tako daleč, je bilo potrebno iti še na Štajersko Rinko 2374 m, od tu pa preko Male Rinke do Malih podov, kjer sva zavila proti Skuti. Je bilo potrebno kar dobro stopiti, malo poplezat in se prepotit, da sva prišla na vrh Skute 2533 m. Nadaljevala sva po drugi strani mimo Štruce, do razpotja za Dolgi hrbet, kjer sva ocenila, da je za en dan dovolj in sva zavila proti Kokrskem sedlu. Sledila je razvlečena pot mimo bivaka do Cojzove koče, kjer sva zaključila dan.
Tretji dan naju je prebudilo oblačno in vetrovno vreme, ki naju ni odvrnilo od tega, da nebi čez Streho odšla do Grintovca 2558 m in se na drugo stran spustila v Dolško škrbino, od koder sem štartal na Jezersko 2540 m in Kokrsko Kočno 2520 m. Po Kremžarjevi poti sva se spustila do Češke koče. V vmesnem času se je dvignila močna megla, ki se je nekje pri Zgornji Ravni razpršila in od takrat dalje naju je sonce neusmiljeno grelo. Sledil je počitek pri koči in spust v dolino do izhodišča pri žičnicah, kamor naju je prišel iskat Marko.
Za nama je bila naporna in lepa pot v Kamniško Savinjskih Alpah, ko sva premlevala kako lep je svet in kako majhen je človek v primerjavi z vrhovi na katere sva smela stopiti.
Za več fotografij pritisni na povezavo : Rinke, Skuta, Grintovec, Kočni