Prihajajoča zima nam je v nedeljo, 22.11. zagodla z vremenom, tako da smo napovedano pot od Zagodovega (Govekarjevga) vrha do Sivke, na Idrijsko – Cerkljanski planinski poti opravili 29.11.2015
Mlada posadka se nas je zbrala v mrzlem nedeljskem jutru in že smo odhiteli proti Idriji. V Podroteji smo kombi zapustili in takoj zagrizli v hudo strmino. Seveda je bilo takoj tudi vroče in z vsakim korakom višje proti planoti vedno več sonca in snega. Pot se dviga po gozdu. Kjer je posijalo sonce so nas pozdravile trobentice in teloh. Govekarjev vrh, kjer je bil odcep na Zagodov vrh se je kopal v soncu. Na prisojni strani se je sneg že topil, na osojni ga je ostalo še kar dovolj. Ko smo zavili proti vrhu smo v daljavi opazili čredico gamsov. Potrditev o gamsih smo prejeli v domačiji kjer hranijo žige. Povedali so, da so jih lovci prejšnji dan brezuspešno čakali na preži. Do vrha smo morali malo hoditi po snegu. Na Zagodovem vrhu 722 m, ki ne nudi prav dobrega razgleda je postavljeno obeležje z vpisanimi stranmi neba in potujčenim imenom hriba. Hitro smo se spustili nazaj proti Govekarjevem vrhu, kjer smo bili v domačiji lepo sprejeti in postreženi z antigripinom. Nato smo pot nadaljevali proti Sivki. Hodili smo le po cesti, se umikali domačim voznikom in od zgoraj opazovali naš osvojeni vrh. Dan je bil res čudovit, razgledi prekrasni po vseh okoliških hribih. V daljavi se je bohotil zasneženi Triglav, ob strani Kamniške Alpe, Karavanke, Polhograjci, Trnovski gozd, Golaki. Dobro se je videlo v Idrijo in nad njo Jelenk na katerem smo bili dva tedna nazaj. V prijetnem klepetu smo dospeli do vasi Rebro, kjer smo se vkrcali v kombi in se po panoramski cesti odpeljali v Gore, od tu pa do Mrzlega Vrha. Ta planota je vredna svojega imena, saj je bila bolj pobeljena in tudi bolj mrzla. Sledil je še sprehod po snegu do Sivke 1008 m, od tu do »Vodičarja«. Naši želodčki so vedno glasneje zahtevali svoje, tako da smo na Ledinskem razpotju ustregli njihovim željam.
Za več slik pritisni na povezavo : Govekarjev (Zagodov vrh), Sivka