V nedeljo 27.04.2025 smo se odpravili na krožno turo Sv. Jakob (961m) -Potoška gora (1283m) -Javorov vrh (1434m) -Hudičev boršt (1328m). To so vrhovi in zanimiv gozd z zavetiščem nad Preddvorom.
Peljali smo se v Preddvor in parkirali na velikem parkirišču pri jezeru Črnava (480m), od koder smo začeli našo turo.
Mimo gradu Turn, v katerem je danes DSO Preddvor, skozi gozd smo se povzpeli do cerkvice Sv. Jakoba in Planinske koče Iskra na Sv. Jakobu. V koči smo si privoščili jutranjo kavico oziroma čaj. V megli smo nadaljevali direktno do Potoške gore, če je ne bi bilo bi se pa ustavili še na razgledni točki, od koder je zelo lep razgled proti Strožiču, Cjanovci ter Hudičevemu borštu. Po krajšem počitku na vrhu, fotografiranju in okrepčilu iz nahrbtnika je sledil krajši spust, nato pa vzpon na Javorov vrh. Na njem smo se spet malo spočili, fotografirali in za kratek čas ugledali sonček. Sledilo je prečenje pobočij pod Javorovim vrhom do razcepa za Hudičev boršt in Cjanovco ter Srednji vrh. Tukaj nas je zapustil najmočnejši, ki je nadaljeval na Cjanovco, Srednji vrh, Mali Grintavec, Bašeljski vrh in Kališče. Ostali smo prečili nekaj bolj strmih travnatih pobočij in se povzpeli do Zavetišča v Hudičevem borštu. Po počitku, okrepčilu in fotografiranju smo se spustili do jezera in parkirišča, kjer nas je čakal avto.
Zadovoljni, da smo kljub meglenemu in vlažnemu vremenu, uspeli opraviti načrtovano turo, smo se v popoldanskih urah vrnili domov.
Za konec pa še pripovedka o nastanku Hudičevega boršta:
Nekoč sta živela dva kmeta, ki sta se trmasto prepirala za gozd, dokler eden v jezi ni vzkliknil: “Hudič naj ga vzame!”. V trenutku so se besede uresničile in kmeta sta le še prestrašeno strmela za peklenščkom, ki je z gozdom na hrbtu dirjal proti goram. Ravno je prišel do sredine, ko je pri sv. Jakobu zazvonilo. Hudič je izgubil moč in spustil breme sredi hriba.
Fotografije Ivan
