Na lepo jesensko nedeljo, 18.10.2026 smo se s PD Podpeč Preserje podali pod severne stene osrednjih Grintovcev, na Češko kočo, najstarejšo slovenska planinsko kočo, ki je ohranila svojo prvotno zunanjo podobo.
Iz Ravenske Kočne, smo se nanjo podali po manj obiskani poti, čez Štularjevo planino. Za ogrevanje ni bilo časa, takoj je bilo potrebno zagristi v strmino. Tako smo se dvignili čez najstrmejši del, potem pa je šla pot zložneje. Vse višje kot smo bili, bolj raznolika in razgibana je pot bila, ponekod si je bilo potrebno pomagati tudi z jeklenicami in lestvami. Proti dolini in po stenah se je že lepo videlo. Kar hitro smo tako prišli do, žal že zaprte, Češke koče 1543 m. Ni bila obsijana s soncem, naš cilj, 300 metrov višja Vratca pa že. Vseeno je bil tu čas za počitek. Nadaljevali smo proti stenam Grintavcev. Pot preči melišče in je na trenutke kar zoprna. Pod steno pridemo do grape, kjer nas je čakal najtežji del poti. Strma, šodrasta, podrta, krušljiva pot, visoki skoki, v ne najboljšem stanju jeklenice, lesena lestev. Počasi smo prilezli v škrbino, kjer se odpre pogled proti Jezerskem in navzgor na Kočne. Še malo in smo na vrhu Vratec 1802 m. Precej špičast vrh, z malo prostora in odličen razglednik. Pogledat smo šli še čisto na konec grebena. Vračanje je bilo težje, nevarnejše. Od Češke koče smo odšli proti Žrelu in se po poti Umik iz Žrela spustili v dolino. Pot je tako postala krožna, zanimivejša.
Lepo nam je bilo, na trenutke kar zahtevno. Vreme za hribe čudovito, narava še ne čisto v jesenskih barvah. Družba najboljša. BoMa
Povezava do fotografij Češka koča, Vratca – Foto Marijan, Adrijana
