Tri leta smo se s PD vračali, obračali pod Lepim Špičjem. Vedno je zmagala narava. Tokrat, 21. In 22.8.2021 pa se nas je vreme usmililo, gora nas je sprejela, tako da smo lahko prehodili greben Lepo Špičje od Velikega do Malega Špičja.
Za začetek pohoda smo si zbrali Slap Savico. Po neštetih serpentinah smo se povzpeli na Komno. Dalo se je slutiti, da je pred nami čudovit vikend. Vse gore so se svetile v soncu, a vseeno ni bilo prevroče. Po odžejanju smo se podali do Koče pod Bogatinom, od tam pa, vsaj tako smo mislili na sprehod do sedmerih jezer. Pot je sicer bila zelo lepa, tudi zelo razgibana, v smislu gor in dol, a polna cvetja. Do Koče pri Triglavskih jezerih smo prišli nekako v času poznega kosila. Torej smo si ga tudi privoščili in poskrbeli za nastanitev. Naš Rudi ima zelo dober odnos z oskrbnico, tako da smo dobili najlepša skupna ležišča. Ker je bil dan še dolg, mi pa še polni moči, smo se na hitro podali na Malo Tičarico 2071 m.
Nedeljsko jutro smo začeli s hojo po dolini Triglavskih jezer. Z ene strani nas spremljajo Tičarica, Zelnarice, z druge se nam približuje greben Špičja. Zopet je polno rož. Počasi je pot vedno strmejša, pod vznožjem pa se zelo postavi pokonci. Napredovanje je počasnejše, a na grebenu dobimo zagon in že smo na vrhu. Zelo lepo je na Velikem Špičju 2398 m. Razgledi na vse strani čudoviti. Vidimo tudi našo nadaljno pot. Po grebenu je kar nevarno, ponekod prepišno, ozke skalne police, razgibano. Z vrha Malega Špičja 2312 m se pot le obrne navzdol. Vseeno je do Zasavske koče na Prehodavcih potrebno narediti še kar nekaj korakov. Od koče, v dolino Zadnjice pa še tudi kar precej.
Zadovoljno utrujeni. BoMa
Povezava do slik Lepega Špičja
