Zadnji vikend v maju smo pohodniki PD v sodelovanju s PD Opatija prehodili celotno traso Opatijske planinske obhodnice. Večinoma poteka po krajinskem parku Učka. Pot vsebuje 15 kontrolnih točk, obsega 10 vrhov, slap, dve koči in dve naselji. Dolga je 45 km, najnižja točka je na morju, najvišja vrh Učke – Vojak 1401 m nad morjem.
Pot smo začeli na obalnem sprehajališču »lungomare« v obratni smeri kot je zapisana v vodniku. Prvi vzpon se je začel na stopnicah. V kratkem času dospemo do prve (15.) kontrolne točke na 189 m, nadaljujemo do naselja Poljane, od koder prvič zagledamo cilj prvega dne, vrh Učke. Naslednja postaja je vrh Pećnik s katerega je lep pogled na Reški zaliv. Naš cilj je še zelo oddaljen, čaka nas kanjon Banine s slapom Rečnina, ki pa je bil zaradi pomanjkanja vode skoraj suh. Ustavimo se pri posebnežu v krajinskem parku, na konjskem “Ranču Bubač”, ki nas postreže s kavo in pijačo. Naslednji del poti hodimo po “Učni poti Plas”, ki nas seznani z rastlinskimi in živalskimi vrstami na Učki. Ostane nam še pot do prevala s Planinsko kočo Poklon. Po krajšem počitku in namestitvi v koči, kjer smo prespali smo odšli še na vrh Vojak, ki je najvišji vrh Učke in Istrskega polotoka. Gol, travnat vrh je eden najlepših razglednikov na Hrvaškem, s katerega je moč videti cel severni Jadran z otoki, ob lepem vremenu pa vse do naših Julijskih in Kamniških Alp. Na vrhu je postavljen znamenit pet metrski kamnit stolp.
V nedeljo nas je čakalo še 10 kontrolnih točk. Ta del obhodnice ni tako obiskan kot prvi, tako da se povzpnemo na manj poznate vrhove. Je bolj neokrnjen z veliko zelenja. V tem času cvetijo potonike. Dostopi na vrhove so malo težji, na enem delu je raztegnjena jeklenica. Del poti med Orlovimi stjenami in Brložnikom, po robovih vrtača in visokimi stenami se imenuje po Tihoraju Jelušiću, ki je s svojo ženo trasiral ta odsek. Je najatraktivnejši del na obhodnici. Po tem odseku počasi začnemo izgubljati na višini. Ko prispemo na Majkovac je bil čas za počitek in pasenje razgledov na morje. Od tu je šlo hitro navzdol, čakal je še Orjak in mala pomoč na ravninskem asfaltnem delu, na katerem se pustimo peljati. Še skok k Svetem Marku na Veprinacu in zadnji bolj turistični del do Opatije. Na KT1, za nas zadnji točki predamo naše popotne dnevnike vodnici v pregled in potrditev. Potem pa še na obalo, da zašpilimo pot in namočimo noge.
Za več fotografij pritisni na povezavo : Opatijska planinska obhodnica