Smo se že veselili toplih dni, a je narava zopet naredila po svoje. Izkušeni veterani se nismo prestrašili, zato smo se v sredo, 10. maja 2017 podali ne enega lepših vrhov v Karavankah, na 1931 metrsko Trupejevo poldne.
Zadevo z vremenom smo si olajšali najprej z dobro, primerno opremo in skrajšali smo si pot do vrha, s tem da smo se peljali do Železnice. Do nje nas je pripeljala kakih 10 kilometrska lepa gorska, na par mestih adrenalinska gozdna cesta, ki se vije od Korenskega sedla. Na startu poti nas je pričakala megla in poznalo se je, da je ponoči na tej višini snežilo. Višina se je poznala tudi na cvetju, saj so tu telohi šele polno zacveteli. Pot proti vrhu ni markirana, a zelo lepo sledljiva. Počasi smo se vzpenjali proti sedelcu med Trupejevim poldnem in Lepim vrhom, se uspešno izognili »Šengenu« in po graničarski stezi med ruševjem prispeli na vrh. Škoda, da ni bilo razgledov. Zelo občasno je posijalo sonce, komaj smo ujeli trenutek za fotografiranje pri novem križu. Pozvonili smo za srečo, se malo odpočili in okrepčali ter se po grebenu naprej, začeli spuščati proti Blekovi planini. Bolj ko smo se spuščali, lepše, svetlejše je postajalo. Razkadilo se je na nesončni strani Alp, odprlo se je proti Koroški. Videli smo, kako strmi, odtrgani so ti hribi z avstrijske strani, z naše pa tako lepo dostopni. Zopet smo občudovali pomladno cvetje in kmalu zašpilili našo pot na Železnici. Smo se posedli na postaji na hlod in čakali vlak, ki ga ni bilo. Poskušali smo zabrundati Pestnerjevo, »Že 30 let stojim na postaji«, potem pa obupali in kar peš odšli v dolino do Srednje vasi. Smo bili zato nagrajeni s prekrasnim razgledom na Martuljške gore in gobicami.
Slike vidne na povezavi : Trupejevo poldne
Metkin potoček na poti v dolino
Metkin Špik
BoMa
Več slik na povezavi : Trupejevo poldne