Lepa nedelja nas tudi na Dan žena ni zadržala doma. Možje smo odšli na Čemšeniško planino, na še en vrh v Posavsko – Zasavskem hribovju. Zbrali smo se že zgodaj, se odpeljali proti Trojanam v Šentgotard, od tam pa do vasi Čemšenik. Parkirali smo pred 1954 leta zgrajenim vodohranom z lepo napisano odo o vodi. Pot nas takoj napoti v gozd bogat s pomladanskimi cveticami. Ko v lažjem vzpenjanju prispemo do prvega travnika na katerem so še vedno vidni ostanki snega, se začne pot strmeje vzpenjati, postaja pomrznjena, na delih kjer ni snežne podlage pa blatna. Pripelje nas na planino na rob strmih senožeti, s katerih se že začenjajo odpirati razgledi predvsem proti Kumu. Stran od roba planine proti gozdu vladajo še vedno prave zimske razmere. Z motornimi sanmi nas prehiti oskrbnik koče. Zlagoma prispemo do Koče na Čemšeniški planini, kjer se nismo dolgo zadrževali. Odšli smo proti vrhu planine, na 1204 m visok Črni vrh, ki ne omogoča razgledov. Na njem je zložen velik kamnit možic. Malo pod vrhom, kjer je stala stara koča, ki je zgorela leta 1943 je postavljeno obeležje, še malo nižje skrinjica z žigom. Tako pred skrinjico in na vrhu smo se fotografirali in odšli nazaj do Koče , kjer smo si privoščili dobro toplo malico. Že pred poldnevom, ko se je začela planina polniti z obiskovalci, smo odšli proti našem izhodišču. Ker se nismo želeli v popolnosti zameriti našim dragam, smo jim nabrali teloha in se preje kot ponavadi vrnili domov.
Za več slik pritisni povezavo : Čemšeniška planina