Za zaključek počitniških dni in start v jesenski del pohodov so izkušeni veterani prečili Mozirsko planino od Smrekovca do Mozirske koče na Golteh.
Na res lep pohod po večinoma gozdnih poteh se je zbralo 13 pohodnikov. Štartali smo pri Spodnjem Brložniku nad Belimi Vodami. Po začetnem kar hudem vzponu po pašniku mimo domačije, lovske opazovalnice in preproste kapelice smo se ustavili pri mogočni lipi kjer smo naredili prvi skupinski posnetek. Odprl se nam je razgled po zelenih bližnjih gričih z močno pregrevano TEŠ 6 v ozadju. Nato pa zmeren vzpon skozi zelen smrekov gozd do Doma na Smrekovcu 1377 m. Geološka sestava smrekovškega pogorja je iz magmatskih kamnin vulkanskega izvora, zato iz tistih časov v domu na peči hranijo dinozavrovo jajce.
Po kavi in čaju smo pohod nadaljevali po cesti do Atelskega sedla, kjer smo zopet zavili na mehko stezo v gozd. Šli smo po razgibanem grebenu, oprezovali za gobami, pobrali kakšno malino, občudovali velika mravljišča. V prijetnem vzdušju sploh nismo opazili, da smo se dvignili na vrh Kalškega grebena, dokler ni sledil zelo strm spust do Kala. Ker pa smo šli dol, je bilo potrebno nazaj gor. Strm vzpon nas je pripeljal na planoto Golte, kjer smo se še zadnjič ozrli proti vrhu Smrekovca. Na pohodu se spodobi osvojiti vsaj en vrh, zato smo zavili proti Boskovcu , ki je s 1587 m najvišji vrh Golt . Vrh nas je kar malo razočaral. Nekdaj je bil na njem postavljen razgledni stolp od katerega je ostala samo še tabla, skrinjica je bila bolj uboga in štampiljke ni bilo v njej. Ni nas motilo, da nebi naredili »gasilske«, ker pa se je vreme začelo kisati smo kar hitro odšli navzdol v smer Mozirske koče. Ko smo se spustili do kapelice nas je že začelo po malem prati, ko pa so na mizo v koči prišle dobrote z kuhinje se je pa že prav pošteno vsulo, kar nas seveda ni več motilo. Po sproščenem pogovoru in druženju z prijazno oskrbnico smo se na parkirišču pri alpskem vrtu naložili v vozila, voznika pa sta nas odpeljala proti domu.
Za več fotografij pritisni povezavo : Smrekovec, Golte